POVZETEK

Književni prostor: Visoko in Škofja Loka.

Književni čas je Izidorjevo življenje.

Snov je zgodovinska, tematika je socialna in motivi so vzeti iz vsakdanjega

življenja.

Zgradba besedila je sintetična.

Ubeseditveni način je epski.

Kronika je obširnejši zapis pomembnejših zgodovinskih dogodkov po časovnem

zaporedju. Tu jo piše Izidor in same dogodke podpira z letnicami, raznimi resničnimi

imeni, vojno …

Zgodovinski roman črpa snov iz preteklosti. V njem lahko nastopajo realne ali

izmišljene zgodovinske osebe. Dogajanje, zapisano v Visoški kroniki, je iz 17. stoletja, iz

časa protireformacije (Polikarp je bil luteran), težkih bitk, trajajočih trideset let in iz časa

preganjanja čarovnic (sežigali so jih na grmadi, v romanu čarovništva obtožijo Agato).

Za roman velja tudi oznaka prvoosebne pripovedi, saj v njem Izidor pripoveduje

dogodke iz svojega pogleda in v prvi osebi. Opisuje dogodke, v katerih je sam neposredno

udeležen.

Kronika

Kronika je zapis zgodovinskih dogodkov po časovnem zaporedju, ne glede na njihove notranje zveze. Pripovedovalec je Izidor Khallan, ki zapisuje pretekle dogodke. Pisca kronike imenujemo kronist.

Zgodbo pripoveduje Izidor Khallain oz. Khallan (Kalan), sin Polikarpa Kalana, ki dogodke ne zapisuje kot se dogajajo sproti, vendar je njegov zapis kot nekakšen kronikalni spomin na preteklo življenje.

Romantične in realistične značilnosti

V Visoški kroniki je realističen opis socialnih in političnih razmer. Stvarni so tudi povprečni značaji v vsakdanjih okoliščinah. Romantični so idealizirani ženski liki (Agata, Margareta in Barbara) in vraževerje.