Pomen

Zdravljica je pesem napitnica, ki pa presega zgolj intimno prijateljsko razpoloženje, saj pesnik nagovarja ne le prijatelje, temveč vse Slovence, Slovane in kar vse narode sveta. Teme v njej so:prijateljstvo, narodoljubje, svobodoljubje, miroljubje, sožitje, strpnost in človekoljubje, ki slehernemu posamezniku na svetu zagotavljajo tudi osebno svobodo.

Sporočilo pa presega čas nastanka te pesmi, saj govori o razumevanju, strpnosti in sožitju vseh narodov, dobroti ljudi in medsebojnem spoštovanju ter strpnosti, kar je moto tudi današnje in vseh bodočih človekovih združb in hkrati edino vodilo za obstoj človeštva.

Zaradi samozavestno izražene zahteve po enakpravnosti je bila pesem že ob svojem nastanku leta 1844 obsojena na cenzuro. Ko je Prešeren pripravljal izid svojih Poezij, jo je skušal s črtanjem tretje, revolucionarne kitice (V sovražnike z oblakov …) umestiti v zbirko, a mu je Fran Miklošič (zaradi mnenja, da izraža panslovansko misel – glej slovar) cenzuriral še četrto (Edinost, sreča, sprava …), kar pa je pesnika tako ujezilo, da je tako okrnjene ni hotel izdati. Tako je bila prvič objavljena šele v revolucionarnem letu 1848, po marčni revoluciji, najprej v Ilirskem listu, nato pa še v Kranjski čbelici, zapisana v bohoričici ( glej slovar).

Ker oblika pesmi podpira vsebino, sporočilo pa je brezčasno in aktualno še danes, sodi ta pesem v klasiko (glej slovar) literature.