Gnoj je po vrednosti, pomenu enak zlatu: npr. za poljedelce. Zanje je zlato nepomembno. Zlasti v vojnem času je pomembneje, da imamo kaj jesti, z zlatom se ne moremo prehranjevati. Vrednost in bogastvo pa se dandanes vendarle merita zzlatom. Tako sta gnoj in zlato relativno izenačena. Tudi s pomenom besed se lahko igramo. Zlato je bogastvo, je pokvarjenost. Gnoj je nekajslabega, ničvrednega, je osnova za rast … Oboje je lahko ničvredno, zaničevano ali pa čaščeno, spoštovano. To je relativno.

Številke predstavljajo neke vrednosti, denar. Črke pa so morda imena za ljudi, bitja. V kapitalističnem svetu so ljudje manj vredni od denarja. Ali pa je umetnost črk, besed manj vredno kot pridobivanje, štetje denarja. V kapitalističnem svetu ima kapital večjo vrednost od človeka.

Pohlepen, materialistično naravnan človek zlata ne potrebuje, potreboval bi dušo, ki je nima, saj vse meri skozi zlato, ki je pa je škodljivo. dobri človek pa dušo že ima, gnoja ne potrebuje. Gnoja kot je zlato, ki kvari. Gnoja, da bi lepše živel, ker že živi lepo. Gnoja, da bi se okoriščal z njim, ker ne išče koristi, bogastvo ima v sebi.

Zapis oslovega glasu: svet je ponorel? Kako pa ga ti razumeš?

asociacije, ni pesniškega subjekta, besede imajo različen pomen v kontekstu, svobodni verz, nejasen konec, izražanje z znaki