O avtorju 1

Oglej posnetek o Francetu Balantiču. Po gledanju reši zahtevane naloge.

Posnetek si lahko ogledaš tudi na spletni strani http://www.youtube.com/watch?v=uOh7kwsl8NE

1. Dopolni miselni vzorec in reši naloge.

S klikom na sliko se ti bo odprl dokument v PowerPointu, ki si ga lahko natisneš in vanj vpišeš svoje rešitve. napiši

2. Popravi navedene podatke iz Balantičevega življenja.

France Balantič se je rodil v Ljubljani 29. 11. 1921. Šolal se je na realki v Novem mestu.

Svoje prve novele je objavil v almanahu Bistrica, 1940 (Veliki greh, Zaman, Mladi smo) in v Domu in cvetu. Leta 1941 se je vpisal na pravo. Pripravlja zbirko z naslovom Muževna sem steblika, vendar pa ta zaradi poudarjene čutnosti v zgodbah ne izide. Podpira upor proti okupatorju. Junija leta 1942 je odpeljan v nemško taborišče, po vrnitvi iz taborišča pa se marca 1943 pridruži mestnim stražam, ki so bile ustanovljene s privoljenjem nemškega okupatorja julija 1940. Nemci so med domačim prebivalstvom želeli najti vojake za boj proti OF - začetek oborožene komunistične akcije, odpor mestnega prebivalstva proti revolucionarnemu nasilju in revolucionarna akcija, ki naj bi omogočila, da bi komunisti po vojni prevzeli oblast. Po kapitulaciji Italije je Balantič vstopil k partizanom. Postal je uradnik na partizanski postojanki v Grahovem, kjer je 24. 11. 1943 ob nemškem napadu zgorel.

Po vojni so njegova literarna dela umaknili iz vseh knjižnic. Književni zgodovinar Anton Slodnjak ga je v sedemdesetih letih omenil v svojem Pregledu slovenske književnosti. Leta 1966 so že natisnili izbor njegovih del z naslovom Muževna steblika, vendar se je vrh KP odločil, da so zbirko poslali v Argentino. Njegova dela so izhajala med izseljeništvom v tujini, v domovini pa šele v zadnjih letih.

France Balantič se je rodil v Kamniku 29. 11. 1921. Šolal se je na klasični gimnaziji v Ljubljani. Svoje prve pesmi je objavil v almanahu Bistrica, 1940 (Veliki greh, Zaman, Sen o vrnitvi) in v Domu in svetu. Leta 1941 se je vpisal na slavistiko. Pripravlja zbirko z naslovom Muževna sem steblika, vendar pa ta zaradi poudarjene čutnosti v pesmih ne izide. Podpira upor proti okupatorju. Junija leta 1942 je odpeljan v italijansko taborišče, po vrnitvi iz taborišča pa se marca 1943 pridruži vaškim stražam, ki so bile ustanovljene s privoljenjem italijanskega okupatorja julija 1942. Italijani so med domačim prebivalstvom želeli najti vojake za boj proti OF - začetek oborožene protikomunistične akcije, odpor podeželskega prebivalstva proti revolucionarnemu nasilju in protirevolucionarna akcija, ki naj bi preprečila, da bi komunisti po vojni prevzeli oblast. Po kapitulaciji Italije je Balantič vstopil k domobrancem. Postal je uradnik na domobranski postojanki v Grahovem, kjer je 24. 11. 1943 ob partizanskem napadu zgorel. Po vojni so njegova pesniška dela umaknili iz vseh knjižnic. Književni zgodovinar Anton Slodnjak ga je v petdesetih letih omenil v svojem Zgodovino slovenske književnosti, zato je izgubil službo na univerzi. Leta 1966 so že natisnili izbor njegovih pesmi z naslovom Muževna steblika, vendar se je vrh KP odločil, da so zbirko poslali v uničenje. Njegova dela so izhajala med izseljeništvom v tujini, v domovini pa šele v osemdesetih letih.