Slovenščina > 3. letnik Prijava

pomniNastanek

Drama je nastala leta 1901, izdana je bila leta 1902, uprizorjena pa že leta 1904 v ljubljanskem Deželnem gledališču.

 

 

Vplivi

V delu so opazni Ibsenovi vplivi (Stebri družbe) in motivi iz Shakespearovega Hamleta.

Najusodneje pa so na nastanek dela  vplivale takratne razmere na Slovenskem: iz kmečkih mogotcev so nastajali kapitalisti. Tako je v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi glavni lik posestnik, gostilničar, trgovec in tovarnar, ki obogati, ker kmetom posoja denar za visoke obresti. Ti jih ne morejo poravnati, zaradi česar propadejo, on pa obogati. Na koncu se mu zahoče še politične moči.

 

 

Snov

Cankar se je odločil prikazati propadanje malih kmetov na slovenskem podeželju zaradi vdora kapitalizma.

 

 

Tema

Kralj na Betajnovi je družbenokritična drama, ki govori o oblasti in morali vladarja, kateremu v želji po moči nič ni nemoralno, zaradi ugleda pa mu nihče ne upa in more zapreti poti. Po robu se mu postavi majhen, reven človek, vendar izgubi. To je popoln padec pravice. Delo spregovori o boju med izkoriščevalcem in izkoriščanim, o krivdi in očiščenju, o javni in skriti resnici, o človeku z voljo do moči, ki za oblast tudi mori. Kljub prikazu nemorale in zločinov je za dramo značilen pozitivizem.

Cankarjev individualni upornik Krnec je poklican kot odrešitelj, kot nosilec pozitivne ideje, kot ključni sporočevalec za prihodnost. Sicer nekoliko prehiteva čas, saj množice v strahu še vedno podpirajo zločinca, nekateri iz koristoljubja, drugi iz strahu, a glasnik že ima socialistično tendenco, ki kaže na upor proletariata in zmago pravice.

 

 

Motivi


- pohlep
- upor
- maščevanje
- umor
- nedolžna žrtev
- vest
- volja do moči

Kantor je obseden z voljo do moči. Najprej si umaže roke s krvjo bratranca, da pride do bogastva, do njegovega imetja. Ko je že premožen, pa si želi še politične moči, tako bi vladal na Betajnovi na obeh področjih družbenega življenja, gospodarskem in političnem. Osebnost z voljo do moči v literaturi ni nova, poznamo jo že iz dela Zločin in kazen. Ideja sicer res izvira iz filozofije Nietzscheja, vendar jo Cankar interpretira po svoje. Pri njem ne gre za voditelja, ki sme narediti vse, da bi vladal, ker je za to poklican, temveč želi vladati, ker je lakomen, oblastiželjen, pri vsem tem pa še moralno sporen. Pripravljen je izdajati in moriti, da bi dosegel svoj namen, a ne zaradi svojih sposobnosti, temveč zaradi pokvarjenosti in ker je brez moralnega kompasa.

- motiv cerkvene in posvetne oblasti

Ako hočeš spoznati človeka, daj mu oblast. (pregovor)