V drami se razkrivajo naslednje ideje:
- ideja močne osebnosti
Kantor je obsedena osebnost, ki želi vladati za vsako ceno,
- ideja nonkonformizma
Maks Krnec ne pozna polovičarstva, ni diplomat, ni prilagodljivec, ne sklepa kompromisov. Ni se pripravljen prodati osebno ne v ljubezni in ne z utajo očetova zloma, ni pripravljen vzpeti se družbeno in živeti v ugodju za ceno lastne vesti, raje propade in s tem moralno nesporno zmaga kot Antigona.
- satira na meščansko družbo
Podrepniki in priskledniki nazdravljajo Kantorju. Kaj pa danes?
- etična krivda in očiščenje
Kantor sicer v grozi in stiski prizna krivdo, a je ljudje ne sprejmejo, ker gre za dobrotnika, ki svoje grehe spretno prikriva pod masko dobrega za ljudstvo – za narodov blagor.
- proletarski upor
Zasnutek proletarskega odpora, čeprav samo v geslih: drama se vseeno konča s kazalcem v pravično in pošteno družbo, klici upornikov napovedujejo ozaveščenje in zmago dobrega nad zlim.
Zunanja
zgradba
Drama ima tri
dejanja.
Dramatičnost
Dramska
tehnika
Dejanje poteka kot klasična igra in protiigra
v sintetični dramski tehniki. O
analitični gradnji ne moremo govoriti, ker je dogodek iz preteklosti razkrit
že na začetku, še preden se dejanje zares začne.
Konflikti
Zunanji in notranji konflikt: bogataš proti
revežu, kapitalist proti malemu kmetu in proletarcu, konflikt v Kantorju samem
(vest, krivda in nato z javnim priznanjem očiščenje)
