Nekaj možnih odgovorov: zapeljivka, saj uspešno zvabi Gornika v svoje mreže. Preračunljiva, saj svojo naklonjenost le hlini, v ozadju so njene lastne koristi.

Ko govori, seveda zveni iskreno; in če je ne poznamo, ji lahko celo verjamemo. V kontekstu celotnega besedila pa je jasno, da v ozadju deluje Cankar s svojo ironijo. Da je hinavka, spoznamo že na koncu odlomka.

da je »nekaj zad«

Npr. Gospa se zaveda, da je resnica, ki jo znaš obrniti v svoj prid, ko komuniciraš z Gornikom, boljša kot laž.

Ko spregovori o svojem življenju in svojem videzu. Zaveda se svoje lepote in jo izkorišča v svoj prid.

Reagira po njenih pričakovanjih: vda se zapeljevanju – nazadnje se hoče skloniti nadnjo, a ona ves čas pazljivo gleda izza trepalnic in mu intimnosti ne dovoli.

Videti je, da se želi prepričati, ali je bila res uspešna. Njena veselost in smeh sta v tem kontekstu zgovorna sama po sebi.