SnovHiša Marije Pomočnice je Cankarjev drugi roman (1904). Pisatelj je na Dunaju nekaj časa živel pri družini Löffler. Desetletna hči Amalija je bila neozdravljivo bolna. V bolnišnici, kamor je odšla leta 1901, jo je Cankar večkrat obiskal, dokler ni naslednje leto umrla.
Kako se imenuje snov, ki jo avtor vzame iz življenja druge osebe? Odgovor je pravilen.
Odgovor je napačen.
|
TemeCankar v romanu govori o telesnih boleznih in posledičnem trpljenju, ki vodi v smrt, zato dekleta raje kot doma živijo v bolnišnici in ne marajo zunanjega življenja (sovraštvo do življenja). Poleg njihovih bolezni spoznamo tudi njihov socialni položaj in nesrečno otroštvo, zato je roman hkrati obsodba socialnega in moralnega zla v meščanski družbi na prelomu stoletja.
V spominih deklet, ki sestavljajo analitični del romana, se pojavljajo prizori gole, brezčutne spolnosti, ki so jim bile priča zaradi deformacij staršev, kar jih vodi k spoznanju, da sreče v tuzemskem življenju ni, ampak je šele v onstranstvu. |
Izberi motive iz romana: |
Malči
Najpomembnejša oseba v romanu je Malči. Njena mati je bila šivilja in je do Malčijinega odhoda v bolnišnico živela sama z otrokom. Malči se le bežno spominja časov, ko je bila mati še vesela, polna življenja in srečna, ko je pri njih živel neki gospod. Odšel je in takrat se je mati povsem spremenila.
Dekleta v romanu pogosto molijo, tiste, ki zmorejo, gredo molit v kapelico, druge ostanejo v sobi. Kljub boleznim so v svojem malem, zoženem svetu zadovoljne in čakajo na smrt, ki jo pričakujejo vdano in prepričane, da jih bo rešila trpljenja.
Razmisli o podobnosti Prešernovega verza iz Sonetov nesreče (gl. levi meni) z odnosom 14 deklet do smrti.
