Roman sestavlja 9 ciklično zgrajenih poglavij, v katerih se prepletajo sedanji dogodki iz življenja deklet v bolnišnici in sestavljajo sintetično zgodbo, s spomini, utrinki iz preteklosti (otroštva in zgodnje mladosti), ko so dekleta še živela doma. Ti miselni dogodki sestavljajo analitični del romana.
Glavno kompozicijsko načelo romana je paralelnost.
Dopolni.
Prijazna smrt! predolgo se ne múdi …
(France Prešeren)