Razkrije podobo o dušah pokojnikov, ki naj bi bile ujete v nižjem bitju, živali ali rastlini … Tam ostanejo izgubljene do trenutka, ko predmet dobimo ali gremo mimo nekega drevesa – takrat nas pokličejo, in če jih prepoznamo, jih lahko s tem odrešimo. Ponovno zaživijo in so osvobojene …

Nehotni spomin temelji na čutnih zaznavah v preteklosti in sedanjosti, ki sprožajo vrsto asociacij in obujajo obdobje pozabljene preteklosti.

Okus čaja in magdalenice; oblika magdalenice. Pripovedovalec ne more določiti ne kraja ne časa, kdaj je podobno situacijo že doživel. Spomin hoče načrtno priklicati iz globin, a ga ne more; ko na vse skupaj skoraj že pozabi, se mu spet vse povrne: spomni se otroštva, okusa magdalenice in lipovega čaja, ki mu ju je pripravljala teta Leonie ob nedeljskih jutrih v Combrayu.

Ne. (Odgovor najdeš v odgovoru na prejšnje vprašanje.)

V porcelanasto, z vodo napolnjeno posodico namočijo koščke brezobličnega papirja, ki se v vodi raztegnejo in dobijo različne obrise, barve in oblike. Spremenijo se v rože, hiše ali osebe …

Zaporedju ne moremo slediti v časovnem zaporedju, saj pripovedovalec miselno preskakuje iz preteklosti v sedanjost in nasprotno.