Ohranja njen ritem, stare vrednote pa zruši in nas postavi v sodobni svet odtujenosti, zavisti in izgubljenih moralnih vrednot. Prenova miselnosti je nakazana že z naslovom, ki namesto igrive izštevanke postane odštevanka, ne kot igra, ampak gre do trpkega konca, do niča, do smrti, ali pa morda do poudarka na odvzemanju. Pri tem pa ohranja lahkoten ritem ljudske pesmi, ki grozo le še stopnjuje in pravzaprav parodira  lahkotnost sporočila ljudskega besedila.

V prvi kitici izpoveduje občutenje sodobne družbe, odtujitev in odmik od pogoltnosti in materialnega posedovanja, sodobno naravnane zmaterializirane družbe, v drugi to občutenje stopnjuje z občutji razočaranja, mrakobnosti in popolno razvrednotenostjo človekovega življenja, saj gre le še za posedovanje, tretja pa razočaranje izrazi z jezo in odmikom. Lirski subjekt se zavestno odmakne od pohlepa in brezčutnosti ljudi, vendar ne beži v svetlobo in smeh, ampak v trpko osamo in izločenost. Pesmica je grenka kritika zlaganih družbenih vrednot današnjega časa, beg od zmaterializiranosti v lastni svet čiste vesti in upora za ceno odmaknjenosti in razočaranja.