Za začetek si preberi naslednjo Blatnikovo misel (objavljena v Intervjujih Literatura) o analiziranju literature:
Bolj kot kakšno posebno poglobljeno analitično kritiko pogrešam nekoliko banalno literarno življenje, tisto, kar je nekako najbolj luštno: enkrat ali dvakrat na leto grem recimo brat na kako gimnazijo in tam so ljudje, ki jih književnost blazno zanima, pravzaprav dosti bolj od nas profesionalcev, včasih ti kdo napiše kako ganjeno pismo, take reči. To je mnogo bolj stimulativno kot srečevati vselej iste že malce naveličane obraze na literarnih večerih, in tu je majhnost jezika najbolj boleča: priložnosti za takšne nastope zunaj Ljubljane ni prav veliko.
Najprej prisluhni kratki vsebini romana Plamenice in solze. (Bere Mojca Osvald.)
Sedaj pa preberi odlomke s konca romana Plamenice in solze v e-knjižici in reši kviz.
"Samo sorodna bolečina nam izvabi solze in vsakdo pravzaprav joče zaradi sebe. (Heinrich Heine)