Katarino mora likvidirati v imenu zgodovinskega interesa. Človek je namreč kot del zgodovine manj vreden kot takrat, ko zgodovino ustvarja, Gregor pa se kot ustvarjalec zgodovine bori za njen interes. Zaveda se namreč, da je kazen za Katarino neizbežna, saj svoje krivde oz. nedolžnosti sama noče razkriti – s tem pa je v očeh partizanov kriva izdajstva. V kolikor Gregor kazni nad Katarino ne bi izvršil, bi verjetno bil likvidiran on sam …

Ne, temeljno je notranje nasprotje v posamezniku – v Gregorju ali v katerem koli partizanu … Ta ima namreč oblast nad življenjem in smrtjo, ker je ustvarjalec zgodovine. Narodnoosvobodilni boj pa je za partizana pravičen, zato mora ravnati v skladu s predpisanimi načeli. Torej ima pravico in dolžnost, da v imenu zgodovine odloča o življenju in smrti drugih ljudi.

Na mestu, ko Gregor ustreli Katarino, česar po pogovoru med njima nismo pričakovali.

Gregor se je sam odločil ubiti Katarino v imenu zgodovine; morda je v sebi celo vedel, da to ni prav, obenem je Katarino ljubil – toda zgodovinski trenutek je bil tisti, ki ga je prepričal, da je kazen izvršil, saj je s tem gradil zgodovino … Zdi se, da je Gregor v nekem hipnotičnem stanju prav zaradi svoje filozofije, v katero verjame in zdi se mu, da je Katarinina smrt zgodovinsko upravičena.