Zgodba teče okrog revne družine Dihurjevih. Živijo na slabo rodovitni zemlji, ki jim jo požiralniki z odplavljanjem še dodatno slabšajo. V družini je več otrok, materialni položaj težak, zato je moral mladi Dihur že zelo zgodaj za pastirja h gruntarju. Vsa družina Dihurjev je bila obsedena s krompirjem in nekega dne je gruntar odkril, da mladi Dihur krade krompir in ga zato pretepel, posledično pa je deček ušel domov. To dejanje pa je sprožilo veliko očetovo jezo, ki je dečka tako močno pretepel, da ga je od tedaj naprej metala božjast. Mladi Dihur je sčasoma postal gospodar na Dihurjevini, in da bi družina lažje živela, je hodil gozdarit v Savinjsko dolino. Zaslužil je dovolj denarja za nakup dveh voličev, od katerih je eden kmalu vzel konec, predvsem zaradi slabih pogojev in pretepanja. Poleg obdelovanja zemlje sta Dihurjeva služila še pri sosedih, kmalu pa Dihurka podleže naporom in Dihur prevzame celotno gospodinjstvo in skrb za petero otrok.

Živijo na slabo rodovitni zemlji, ki jim jo požiralniki z odplavljanjem še dodatno slabšajo Zopet pa se je pojavil nov požiralnik, ki je počasi ugonabljal Dihurja. Ta je po nekaj dneh boja s požiralnikom našel žilo, vendar se je pri tem zvalila nanj skala in ga pokopala. Njegovo zemljo si je prigrabil bogat sosed, otroci pa so se razpršili in odšli vsak v svojo službo.

Družina si je najbolj opomogla, ko je po šestih deževnih sezonah prišla bolj suha. Tako so njihove, sicer zelo mokre njive rodile obilen sad. Vse pa se je obrnilo naslednje leto, saj je bila sezona spet bolj deževna.

S smrtjo očeta je v Dihurjevih ugasnilo tudi upanje za boljšim življenjem. Prav oče je v vseh njih, čeprav so ga gledali s strahospoštovanjem, budil upanje v boljšo prihodnost. Otroci so se verjetno zavedali posledice dejstva, da nimajo več nikogar, ki bi jih ščitil, skrbel zanje. Zato so tudi očetovo smrt skušali prikriti.