 |
Pesem je napisana kot vizija: pesnik vidi v prihodnost, kako se bo zahodna Evropa kot tipična predstavnica pridobitniške družbe utopila, kako bo utonila v mlakah krvi. |
 |
Omenja pokvarjenega človeka – tisočkrat mrtev človek
– kar pomeni, da so ljudje zaradi svoje sebičnosti, brezčutnosti in pogoltnosti,
zaradi koristoljubja izgubili vse človeške lastnosti, niso humani, njihova človeškost je umrla, bila izdana že tisočkrat.
|
 |
Pesnik se igra z nasprotji
in barvami, s tem pa vzbuja neprijetno občutenje nereda, kaosa, deformirane civilizacije, ki mora umreti, da bi
naredila prostor boljši. Zelo opazno je igranje z
barvami: posebej izstopa zlata, ki ima v različnih besednih zvezah
različen pomen: enkrat poudarja bogastvo, drugič lakomnost, nazadnje pa
pomirjenje in spravo. Zanimivo je igranje z besednimi zvezami: pekoči žarki,
pričakujemo pa prijetno toploto; morje je žgoče in rdeče, seveda zaradi krvi,
pričakujemo pa modrega in hladnega …
|
 |
Razlomljenost in razbitost s kriki in vzkliki, stopnjevanji in ponavljanji odraža skrajno čustveno dojemanje tega propada, pretirano grozljivega, ki pa se konča s pozitivnim sporočilom: umreti mora vse nemoralno, da lahko zraste nov, boljši človek. |
 |
Pesem sestavljajo neenakomerno dolge kitice in verzi, posebno zanimiva pa so ločila: zlasti izstopajo pomišljaji, ki poudarjajo sporočilo pesmi. S tremi pikicami izraža zamolk, vprašalne povedi pa so samo retorične, saj je odgovor na dlani. S to pesmijo je izražena kritika pridobitniško in brezsrčno naravnane družbe. |
Poišči med ponujenimi razlagami pesmice pravilne.
