|
|
Dekadenca
Beseda dekadenca je iz francoščine in pomeni propad. Meščanstvo je ob konca stoletja doseglo svoj vrh in je v preobilju začelo drseti v propad. Umetniki so hrepeneli po novih vrednotah, po lepem in čistem, izražali so odpor do razuma, predstavljali so človekovo razdvojenost in v svoja dela vključevali motive bolestnega, celo opolzkega, pri tem pa so povzdigovali individualnost.
|
|
|
Nova romantika
Je smer v umetnosti, ki poudarja čustva, povzdiguje človekovo notranjost – duševnost, snov pa zajema iz človekovih sanj ali sanjarij, pogosto je mistična, in iz preteklosti. Zanima jo nenavaden svet in temelji na vrednotah stare romantike, smeri iz začetka 19. stoletja.
|
 |
|
Simbolizem
Je smer v umetnosti, ki za konkretnimi pojavi išče globljo resničnost, ki je človekovemu razumu prikrita. Umetnost je namenjena sama sebi, ne nastaja zaradi koristi družbi. Umetniki želijo poudariti, da je svet poln skrivnosti in čustev, ki jih je težko poimenovati, izraziti, zato za dojemanje resničnosti uporabljajo simbole, ki zaradi svoje nedorečenosti ponujajo zgolj slutnjo doživetega, in so zato nejasni in dvoumni. |
Impresionizem kot način izražanja
Je slog ali način izražanja v umetnosti, ki poudarja trenutno doživetje, vtis nekega trenutka, ki se pri slehernem posamezniku razlikuje. Izraz impresija namreč pomeni vtis. Umetniki želijo posredovati čutne vtise in razpoloženja, literati uporabljajo vsa možna jezikovna in glasovna sredstva, ne trudijo se za celovit in dosleden opis, temveč želijo zgolj posredovati razpoloženje v nekem trenutku. Ta slog se je pojavil tudi v drugih časovnih obdobjih, a ker je na prelomu stoletja zares pogost, ga nekateri imenujejo kot četrto smer moderne.
