Digitalni video

 

  Tako kot analogni video (celuloidni filmski trak) tudi digitalni sestoji iz okvirjev - zaporedja slik. V digitalnem videu so okvirji digitalne slike. Prednosti digitalnega videa nasproti analognemu so očitne. Na primer: digitalni video ne izgublja kakovosti s številom predvajanj, kopiranje in distribucija sta hitra, nudi močna orodja za editiranje.

 

Lastnosti digitalnega videa

 

   Gostota okvirjev (frame rate). Število okvirjev na sekundo je ključnega pomena pri ustvarjanju občutka gibanja. Pri 25 ali več okvirjih na sekundo govorimo o videu s popolnim vtisom gibanja (full-motion video).

            Vzorčenje (sampling). Digitalni video lahko izdelamo na dva načina: z računalniškim programom (animacijo) ali z vzorčenjem analognega video signala. V drugem primeru je treba analogni signal pretvoriti v digitalnega s procesom, imenovanim vzorčenje. Teorija vzorčenja določa spodnjo mejo frekvence vzorčenja, ki je dvakratna najvišja frekvenca znotraj signala (Nyquistova hitrost). Vsak vzorec je treba še kvantizirati.

  

 

   Gostota podatkov (data rate). Glede na frekvenco vzorčenja in kvantizacijo razdelimo današnje formate digitalnega videa v dve skupini: formati z visoko in formati z nizko gostoto podatkov. Primeri formatov iz prve skupine so:

  International Consultative Committee on Broadcasting Recommendation 601 - CCIR 601 (frekvenca vzorčenja 3.375 MHz in 8 (ali 10) kvantizacijskih bitov za vsako barvno komponento).

Digital composite video (frekvenca vzorčenja za PAL = 4.43 MHz in 8 (ali 10) bitov kvantizacije).

Common Intermediate Format - CIF (frekvenca vzorčenja je 6.75 MHz z 8-bitno kvantizacijo).

Pri formatih z visoko gostoto podatkov je treba prenašati okoli 20 Mbytov/s (HDTV). Tega na žalost današnja strojna oprema (mreža in DVD enote) še ne zmore, zato te formate s stiskanjem, zmanjšanjem ločljivosti in zniževanjem gostote okvirjev  pretvarjamo v formate z nižjo gostoto podatkov . Na ta način pade zahtevana hitrost prenosa na 1 Mbit/s, kar zmorejo tudi današnji cenejši računalniki.

    

 

 

       Stiskanje (compression). Za zmanjšanje ogromne množine zahtevanega pomnilniškega prostora potrebujemo zmogljivo tehniko stiskanja z visoko stopnjo stiskanja. Za stiskanje digitalnega videa lahko uporabljamo tehnike z izgubami, saj izgubljena kvaliteta posameznega okvirja pogosto ni opazna. Stopnjo stiskanja dvigujejo s tako imenovanim stiskanjem med okvirji (interframe compression). Najdejo se razlike med zaporednimi slikami in potem stiskajo le te. Restavriranje nekompresiranega videa mora biti opravljeno v realnem času. Najuspešnejši standard za stiskanje digitalnega videa je MPEG, ki bo obravnavan v naslednjem poglavju.

 

Operacije nad digitalnim videom

 

  Urejanje. V digitalnem videu je omogočen enostaven in hiter naključni dostop do posameznega okvirja. S tem lahko zelo enostavno kopiramo, brišemo ali premikamo izbrane sekvence samo s spreminjanjem indeksov okvirjev.

  Tvorba efektov. V digitalnem videu lahko uporabimo veliko število različnih efektov. Mešanje dveh video sekvenc v eno je le eden izmed njih. Drugi je dodajanje računalniško tvorjenih objektov in sekvenc. Enostavno je programirati tudi efekte, ki jih poznamo že iz analognega videa, kot so rezanje, postopno prikazovanje ali izginevanje slike, zavijanje slike, prekrivanje slike z drugo.

 

Posnetek urejevalnika digitalnega videa

 

 

 

 

Vključitev videa v HTML

 

<img dynsrc= "video.avi" />  - lastnost dysrc podpira samo Microsoft Internet  Explorer

 

Primer najdete tukaj.

 

 

<embed src "video.avi" /> - element <embed> podpirajo trenutni brskalniki, vendar to ni v standardu HTML 4.01 ali XHTML 1.0, zato ga ne uporabljate. Uporabljajte raje element <object>

 

 

Primer najdete tukaj.

 

 

 

 

 - uporaba povezave

 

Primer je tukaj.